tag:blogger.com,1999:blog-58361250334927399492012-02-01T21:44:45.422+01:00Opozorilo: zelo malo seksa, avtomobilov in nogometa.Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.comBlogger7031100tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-9625133224875862902010-12-07T22:14:00.002+01:002010-12-07T22:19:15.120+01:00

Saj veste, ko duša ostane na zemlji, le telo se zamenja. Marjetica je v nebesih, njeno pisanje pa se nadaljuje.Kje? Morda vas odgovor čaka na svetjelep@gmail.com.Lep dan!

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-9609979191130210162010-08-20T13:04:00.004+01:002010-08-20T13:28:12.172+01:00

Bil je lep dan. Marjetica ga je preživljala z družino v morksem raju. Punčki, možek, sonček, oblački, precej morskega zraka v pljučih, ravno prav osvežujoče morje, vonj po rožmarinu.In sredi teh užitkov se je Marjetica odločila, da zaključi. Da se poslovi od vas. Hvala, da ste jo spremljali.Marjetico sem ustvarila iz popone sebičnosti. Da bi zapisovala, kaj doživljam, kako doživljam, o čem in

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com13tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-12107537822757170272010-08-19T13:19:00.002+01:002010-08-19T13:22:43.073+01:00

Ko smo že pri užitkih, moji so nepopisni, ko poslušam, kako dojenčica napreduje v govoru.Zadnjič je zjutraj, ko smo se zbudili, torej zgooooodaj, deževalo. "Dež pada," sem rekla. Dojenčica pa mi je odgovorila: "Upam, da (bo - moj dodatek) nehal."Včeraj na plaži jo prosim, naj pride k meni, pa je odgovorila: "Nimam časa!"Danes pa, med dopoldanskim namakanjem v morju, vpraša očka: "Kolk' je ura?":)

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-67262444367300056972010-08-18T13:17:00.002+01:002010-08-18T13:19:43.553+01:00

Na morju. Na plaži. (Le)potička gre požrtvovalno v vodo in dojenčici prinese mikro polžka.Dojenčica ga ogleduje, premetava v svoji mini dlani in potem kake tri sekunde čaka, da se bo mikro polž oprijel njene opletajoče mini dlani in začel lezti po njej.Mikro polž v teh treh sekundah tega seveda ne naredi. In dojenčica razočarano oznani: "Ne dela!":)

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-68178096176771908762010-08-13T10:03:00.002+01:002010-08-13T10:13:58.635+01:00

kupa knjig, ki mi jih je prinesla službena cimra in gredo z mano na počitnice,mamičnega rojstnega dneva,zabave, ki jo bomo imeli ob mamičnem rojstnem dnevu,srečanja s sorodniki, ki jih vidim redko, njihovega podmladka pa sploh ne poznam,kalamarov na žaru,torbice, ki je v nastajanu in bo nekega dne moja,slane vode, ki čaka, da s puncama pljusknemo vanjo,toplih juter na terasi,marmelade od moje

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-46308386165092935822010-08-12T06:50:00.002+01:002010-08-12T06:58:50.953+01:00

biti samodiscipliniran in narediti to, kar je treba - čim prej; saj veste, samodisciplina človeka pripelje od tam, kjer je, tja, kjer želi biti;imeti veliko dela; lažje ga je usklajevati, kajti če ga je malo, pravzaprav ni kaj za usklajevati;biti produktiven; v ustvarjanju je smisel oziroma vrednost življenja, pravi Vid Pečjak;pomagati, ko gre drugim za nohte; še posebej pri stvareh, ki jih

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-55949056020610606982010-08-08T21:15:00.002+01:002010-08-08T21:18:15.502+01:00

Mi štirje v avtu. Možek mi reče: "Ti mi pa danes še nisi dala nobenega lupčka!"(Le)potička pa pristavi: "Ja, pa nobenega pasjega piškota."Priznam. Povezave nisem dojela in mi je doslej še ni pojasnila:)

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com4tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-108254428500761962010-08-04T07:31:00.002+01:002010-08-04T07:36:56.371+01:00

Ste že slišali za rastlini torman in anabela?Zdaj, ko sem bila jaz tisti slavni dan pri tabornikih, je nad mojim pripovedovanjem (le)potička popolnoma navdušena. Uspelo nama je, da sva sredi narave celo našli čisto pravo divjo meto, jo nabrali in skuhali tako okusen čaj, da se ga bova verjetno vedno spominjali.Ko človeku nekaj takega uspe, je to potem dobra motivacija za nadaljnje učenje. Kaj

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-87486295205224050542010-08-02T08:56:00.002+01:002010-08-02T09:01:01.317+01:00

:)Ko se otročki učijo govoriti, je to zelo zabavno.Jaz se dojenčici, ki je stara dobro leto in pol, smejim, kako spretno pove, kar želi.Danes zjutraj, ko smo se vsi štirje valjali po postelji, široki 140 centimetrov, zazvoni alarm. Treba bo vstati. Pravim: "Pejmo v dnevno!"(Le)potička se samo obrne in drema naprej. Dojenčica pa protestira: "Pejmo ne. Pejmo v dnevno ne!":)

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-25330579789100993032010-07-30T09:09:00.002+01:002010-07-30T09:13:45.632+01:00

Rada se hvalim, da sem spretna z besedami. No, saj sem. Ampak včasih se zgodi, da malo kiksnem.Danes na železniški postaji v Kranju. "Eno povratno, prosim." Karto namreč."Do kam," me vpraša gospa na blagajni."Ja do Kranja!""Do Kranja pa ne rabite karte, ker ste že tu."Aaaaaaa. Obe sva se smejali. Ker sem se ponovno ujela v isto zanko. Saj veste, osel gre samo enkrat na led. Jaz pa nisem osel in

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-23015649233970276892010-07-29T18:03:00.002+01:002010-07-29T18:12:04.954+01:00

Prišla je. Taka, kot se jo spomnim. Visoka, pokončna, nasmejana, malo navihana. Iskrivih in radovednih oči. S sestrico sva onemeli in ji hiteli v objem. Veseli sva bili njenega nenapovedanega obiska.Mama Erna je prišla na mamičin rojstni dan. Sploh nismo bili tako presenečeni, ampak neskončno veseli, da je mamici prišla na hitro voščiti vesel skok v petdeseta in da je malo pozabavala goste. Vse

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-76507382908230811062010-07-29T17:52:00.002+01:002010-07-29T18:00:10.043+01:00

Simptomi? Neskončni ooooo-ji, iiiiii-ji, orošene oči in nostalgija. Torej, povejte mi, je bil to doping ali čisto prava zastrupitev s preveliko dozo lepega?Občudovala sem fotografije moje ne več samo virtualne prijateljice. Kako resno zaljubljeno njeni punčki gledata bratca. Kako sta ga veseli, navdušeni nad njim in hkrati pozorni do mamice, saj jo starejša v vsem navalu novega boža po roki. Lepo

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-50895687734242610202010-07-29T17:47:00.002+01:002010-07-29T17:52:26.184+01:00

Kako lahko človek izgubi nekaj velikega? Na primer... en teden? Ne vem, kako, ampak jaz sem dokaz, da se da:)Mislim, da me je konec prejšnjega tedna spreletlo, da da čas izteka. Za vse. ?!Ja, za stvari v službi. Tisoč in en načrt, vse bi rada spravila skozi pred dopustom. Priprave na mamičin veliki rojstni dan. In dodatno delo, tisto za veselje, pri katerem si roke postavljam sama.Zdelo se mi je,

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-48885900871973539382010-07-28T20:05:00.004+01:002010-07-28T20:40:28.094+01:00

Toliko je bila ura pred štirimi leti, ko sem se poslovila od emancipirane, urejene ženske in sem postala mama. Z vsem, kar sodi v paket: dolgočasna, neurejena, zavaljena, obsedena z otročki, pogosto umazana od otroške hrane, raztresena zaradi osredotočanja na mulčke.Nikoli si nisem mislila, da je razlika tako gromozanska. In da je dogodek tako slovesen. Kajti takrat, ko se to dogaja, je v bistvu

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-78421308695958519382010-07-27T08:02:00.002+01:002010-07-27T08:09:42.496+01:00

Usodnega trenutka se pravzaprav ne spomnim. Vem, da mi je bilo v otroštvu všeč, ko sem se podila po gozdu, nabirala gobe, borovnice, kostanj. Potem proti koncu srednje šole je moje veselje počasi zbledelo.Potem sem bila nekaj časa itak emancipirana mestna ženska, za katero je bil že sprehod okoli Bleda dovolj podeželjski. V gozd? Ni šans!Čez čas sem ugotovila, da je gozd sproščujoč. In sva s

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com4tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-26420258110734680102010-07-26T21:01:00.002+01:002010-07-26T21:05:13.103+01:00

Kako uporbno je, če jih znaš slikovito opisati. Ali pa naslikati. Uglasbiti. Fotografirati. Sicer zbledijo. Pravzaprav postajajo prozorni. Dokler se popolnoma ne stopijo z okoljem. In potem jih, takole prozornih, sploh ne najdeš več.

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-42431371683455368762010-07-21T14:48:00.001+01:002010-07-21T14:51:38.150+01:00

Zadnjič sem preživela enega najljubših delovnih dni doslej. Obiskala sem velenjske tabornike in dan preživela z njimi. Najprej sem bila presenečena nad urejenostjo in dobro organizacijo 250 glave množice. Potem sem šla v gozd z najmlajšimi. In sem doživela nova presenečenja. Veliko novih presenečenj.Kako dobro znajo živeti v sožitju z naravo. V gozdu so si uredili svoje kotičke, v katerih so tudi

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-77865067491722742252010-07-21T14:46:00.003+01:002010-07-21T14:48:48.534+01:00

Dojenčica, ki je zelo vesel človek, se zjutraj zbudi. Tava sem in tja po dnevni sobi, malo cuza dudo, potem pa reče: "Antata sm." To v prevodu pomeni: "Žalostna sem.""Zakaj?""Ato." To pomeni: "Zato.":(Kako žalostno - spoznavanje žalosti.

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com4tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-66121510795751486112010-07-21T14:46:00.001+01:002010-07-21T14:46:47.984+01:00

Največkrat na jutranji vlak vstopim v Kranju. Ponavadi to naredim v družbi 30 do 40 ljudi.Tokrat pa smo ga čakali – trije.:)

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com4tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-10355212232666862682010-07-19T20:18:00.005+01:002010-07-20T16:19:13.775+01:00

Ker me sprašujete, kaj bi lahko (le)potički podarili za rojstni dan, je tukaj nekaj seznamov.(Le)potička bi imela:lupinico za dojenčka,posteljico za dojenčka.Dobrodošle igrače so še:karkoli za dojenčka (pri velikosti upoštevajte velikost stanovanja),knjigice,ta velike lesene perle, da bo delala ogrlico,puzzle (24 kosov oziroma manj kot 60 kosov),kolebnica,...In ostala dobrodošla darila:jopica (

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-22786744400550506212010-07-19T20:03:00.004+01:002010-07-19T20:15:40.578+01:00

Bil je lep in sončen petek,mnogi pravijo - slab začetek.Šli smo v izposojeni raj,a kmalu drveli smo nazaj.Plavali smo in jedli pico,potem dojenčica prebila je butico.Zagledali smo luknjo v glaviin bili smo vsi krvavi.(Le)potička je na glas kričala,ker se je za sestrico bala.Potem smo se le umiriliin se dolgo naokrog vozili.Končno našli smo zdravnika,ki glavo malo lahko zaflika.S šivanjem ni imel

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-22525246515631107232010-07-19T19:52:00.001+01:002010-07-19T19:53:57.784+01:00

Jaz vprašam (le)potičko: "Kaj je tebi od vsega v življenju najboljše?"Ona odgovori: "To, da sem se rodila!":)

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-24687466457731360182010-07-15T12:41:00.002+01:002010-07-15T12:47:05.822+01:00

Ne moja. (Le)potičkina.Šli smo ravno od Jenreja. Tistega, ki je bil na počitnicah pri babici. Pa reče (le)potička: "Veš, mami, jaz se bom pa poročila!""Res?""Ja.""Kdaj pa?""Ne vem. Enkrat.":)"S kom pa?"Verjetno tudi vi predvidevate, da je Jernej tisti srečnež. Le zakaj bi se sicer pred njegovo bajto domislila poroke.Ampak (le)potička je odgovorila: "Ne vem še.""Aha, boš še počakala, da vidiš, kdo

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-50532220875289243352010-07-15T12:22:00.002+01:002010-07-15T12:29:11.161+01:00

Punce se sprehajamo po našem malem mestecu.Pred hišico srečamo nekega očka. (Le)potička hiti k njemu in ga vpraša: "Kje je pa Jernej?"Jernej je njen sošolec. Cukr mali, res. Tako vesel in nasmejan otroček in tak prisrčen vzdevek ima za našo (le)potičko."Pri babici je na počitnicah," odgovori Jernejev očka."A potem ga ni tukaj," je bila zmedena (le)potička."Ne, pri babici. Na počitnicah.""A nekje

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-6591333669648562892010-07-14T20:25:00.004+01:002010-07-14T20:32:13.915+01:00

Z (le)potičko se vsak večer šepetaje pogovoriva o minulem dnevu in o načrtih za prihodnost. Po crkljanju se poslovim in z odprtimi vrati počakam, da punčka zaspi.Danes, kot vedno, poljubim (le)potičko in grem. Ona pa reče, kot vedno: "Mami, pokrij me do vrha in pusti vrata odprta."Potem pa doda: "Pa še luč pusti prižgano."Pravim jaz: "Ja, pa kaj še." S tem sem mislila: "Mala, ne se hecat, spat!"

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-56523210955563325252010-07-13T10:32:00.002+01:002010-07-13T10:38:48.221+01:00

ledene čokoladne sanje na gradu,možek,delo na cesti,veter v laseh,transformator,lep prostor za hiško,mi-štirje-kolesarji,delo na cesti,kava med množico labodov,goskin plavalni tečaj,novo golf igrišče,fensi šmensi hribček (izbrskan iz dolgoročnega spomina),delo na cesti,ohlajena Laguna,rogliček iz taščine pekarnice,taborniški načrti,sanje,načrti,tata mata podjetnik in druge nenavadne teme,pisanje,

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-56382126234299059732010-07-13T10:26:00.003+01:002010-07-13T10:31:42.850+01:00

Direktorica: Dojenčica od Marjetice.Opis dogodka: Gremo zadnjič punce na sprehod s sosedovim Lukom (vrlo popularen gospod pri naših tamalih), njegovo Valerijo (od naše (le)potičke osebna prijateljica, čeprav več kot dve desetletji starejša) in njunima dvema kužkoma.(Le)potička je veselo vodila zdaj enega zdaj drugega kužka na vrvici. Luka pa vpraša dojenčico: "Kako si?"Dojenčica ponavadi odgovori

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-702337737336643832010-07-12T07:38:00.002+01:002010-07-12T07:42:03.619+01:00

Maček. Konkreten. Velik. Težak dobrih osem kilogramov.Ne od pijače. Od tabletov sem se sicer počutila enako. Ampak tale mucek je bil bolj prijeten.Bil je nežen, topel, mehak, ljubeč. Moj, zelo moj. Tak za stiskat. Za lupčkat. Samo številke na uri so se malo zmotile.Zadnjič je namreč k meni v spalnico prikorakala dojenčica in rekla: "Mijav. Est sm toj muci." In se stisnila k meni.Najlepša majhna

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-46443316422035123452010-07-10T22:48:00.005+01:002010-07-10T23:45:23.980+01:00

Zadnjič smo se pripravljali na super truper piknik s sosedi. Sosed, ki me (bolje, kot si upam misliti) pozna že vse življenje, me je brez ovinkov vprašal, kaj zahudiča mi je. Zakaj se ne smejim. In ali sem utrujena.Ja, utrujena verjetno. Od nekih nagravžnih in ubijalskih tablet, ob katerih sem se zadnja dva tedna precej namučila že s samim življenjem, kaj šele z ostalo navlako.Ta teden v službi.

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com3tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-87280413806902390572010-07-10T22:14:00.003+01:002010-07-10T22:22:50.493+01:00

Jaz vem. Iz izkušenj. Nisem pa vedela, da so o tem napisane cele knjige.Vsa človeška sreča je le v sedanjosti. Preteklost in prihodnost sta le utvari. Človek je srečen le, če živi v sedanjosti in se z njo sprijazni. ...Neizpodbitna resnica je, da človek, ki v enem življenjskem položaju ni zadovoljen, z isto življenjsko usmerjenostjo tudi v drugem ne bo, niti takrat ne, kadar bo dobil vse, kar si

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-80381064406755312562010-07-10T21:34:00.003+01:002010-07-10T21:35:49.775+01:00

Včasih nas kakšen nasvet resnično osreči. Primer:V časopisu sem zasledil nasvet, kako doseči notranji mir, da se bomo počutili mirno in odštekano. Stvar čisto zares deluje!!!Nasvet pravi takole: "Končati moraš vse stvari, ki si jih začel."Zato sempogledal okoli po hiši, da bi videl vse stvari, ki sem jih začel in pustilnedokončane... In preden sem danes zjutraj zapustil hišo, sem do koncaspraznil

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-62554418238051137872010-07-10T20:58:00.002+01:002010-07-10T21:01:42.522+01:00

Naletela sem na neko zanimivo spletno stran in našla tole:Stopnja stresa je nižja pri ljudeh, ki vstanejo pozneje. Znanstveniki so ugotovili, da obstaja biološka razlika med ljudmi, ki vstajajo zgodaj, in tistimi, ki vstajajo pozno. Primerjali so raven kortizola in ugotovili, da je njegovo nihanje odvisno od tega, kdaj zjutraj vstanemo. Ljudje, ki vstanejo pozneje, so manj v stresu in se počutijo

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-31613805449897281492010-07-09T08:08:00.002+01:002010-07-09T08:12:02.170+01:00

Se spomnite, ko sem lani preverjala, koliko oseb obstaja z mojim imenom in priimkom, skupaj seveda? Bilo jih je dvajset. Pet mojih soimenjakinj je bilo samostojnih podjetnic. Tudi z zelo zanimivimi dejavnostmi (vedeževanje). No, danes sta v podjetniških vrstah le še dve moji imenski dvojnici.Jaz pa sem preverila svojo konkurenčno klavzulo, jo preverila pri ex šefu. In ugotovila, da mnogih ovir,

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-50960700112011436372010-07-09T07:55:00.002+01:002010-07-09T08:00:11.213+01:00

Si v melodiji in besedi predvajam tole:ZAVAJAJO Z OBLJUBAMIPODIRAJO MENTALNI SVETIN DAJEJO NAM VES TA DREKZLAGANO JE SRCE INPRAZNINA V OČEHKO SMEJEJO SE NAMBOLANI NORCINAVAJENI VIŠINEBOJIJO SE GLOBINEVEDNO VEČ JIH JE NA MOJI POTI

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-34779706313607149452010-07-08T08:14:00.002+01:002010-07-08T08:32:33.016+01:00

Veste, kaj je to? Pa ga ohranjate? Pri sebi že, kaj pa pri drugih?Zadnjič sva z mojo službeno mamo poglobljeno razmišljali o tem. Ta gospa, eno leto mlajša od moje ta prave mamice, je res novinarska ikona, ki v sebi združuje neskončno etike in morale, ki se izkazujeta v njenih trdnih in neomajnih vrednotah.Brali sva nek komentar, v katerem kolega ni argumentiral, temveč zmerjal ljudi, ki so

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-23902797703851094702010-07-07T10:34:00.002+01:002010-07-07T10:38:21.184+01:00

Včasih, takole proti večeru, punci peljem še na igrišče. Tam uživata. Potem se dogovorimo, kdaj je čas za odhod. Če pet minut. Čez tri minute. Še enkrat po toboganu, pa domov.Večinoma odštevanje kar deluje. Da pa je odhod z igrišča čim bolj neopazen, smo zadnjič ustvarile himno, ob kateri korakamo proti domu. Takole gre:Ena, dve, tri,domov gremo mi.Štiri, pet, šest,pod tuš in večerjo jest.Sedem,

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-25106295176633913062010-07-07T07:59:00.002+01:002010-07-07T08:03:21.503+01:00

Meni ljuba mesmica. Za spremembo ni od Siddharte.Me pa spominja na ljudi, ki delajo v marketingu. Nekaj mojih prijateljev se je podalo v te vode. In precej več prijateljev od moje službene cimre. Ne glede na nezavidljive razmere v medijih - njihove usode za svojo nikoli ne bi delila. Sem raje tukaj, malo srečna, malo tečna, ampak učinkovita.Čeprav sem bila z eno nogo že tam. Pa me je takrat

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-72693105172653112452010-07-07T07:46:00.002+01:002010-07-07T07:52:21.573+01:00

Ste prebrali spodnjo objavo? Če je niste, preberite najprej tisto. Tole je nadaljevanje.Imamo nekega novega soseda. Tak malo odbit, dostikrat nalit, predvsem pa zelo glasen. Menda v vsem, kar počne. Ne vem, previsoko imam stanovanje in premalo visim na balkonu. Slišim pa ga na dvorišče, ker ima vsa okna odprta.Zjutraj sva se srečala na hodniku. Se pozdraviva, potem pa on reče: "O, kako lepo dišiš

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-38431200614132404522010-07-07T07:41:00.002+01:002010-07-07T07:45:39.834+01:00

Danes (pre)zgodaj zjutraj izbiram današnja oblačiča. V mislih sem imela oblekico. Ki mi je zelo všeč, a pokaže tisti predel mojih nog, ki ni namenjen razkazovanju.Čisto nič ne pretiravam, samo povem pač, da imam precej krive noge in da se mi na notranji strani kolen nabira celulit. Samo toliko, da boste vedeli, o čem govorim.Pa vprašam vd moža: "A se mi bodo v službi smejali, če to oblečem? A se

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-81083663398382620532010-07-06T17:44:00.002+01:002010-07-06T17:46:50.875+01:00

Ali nisem nekaj tednov nazaj poudarjala, kako pomembna za uspeh na kateremkoli področju je dobra organizacija? Pa še kako prav sem imela.Včasih za organizacijo porabimo ogromno časa. Za vsebino pa nam ga zmanjka. To se lahko nekaj časa ponavlja, vleče, a vsebinske luknje so vse večje. Vse manj je energije, vse slabše se stvari odvijajo, vse več je slabe volje.Takrat je čas za re. Za

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-87513396053720781382010-07-06T15:07:00.002+01:002010-07-06T15:09:45.085+01:00

Med moje znance in sorodnike je pred kratkim vstopilo kar nekaj novih članov. Dojenčkov. Čisto frišnih, majhnih.Dojenčki so prima. Jaz jih, odkar me je usoda (ja zihr) obogatila s svojima, naravnost obožujem. Njihova mehka koža, nežni in nenežni glasovi. Iskreni nasmehi. Mehki dotiki. Blaženo spanje v mojem naročju.Tudi zdaj ju obožujem, ko sta že zrasli. Tiste nogice male tople. Roke, ki so

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-23292790036511555712010-07-06T15:04:00.001+01:002010-07-06T15:07:45.545+01:00

Sedim na vlaku. Vozimo se skozi močno deževno prestolnico. Kaj me čaka ob izstopu, ne vem.Vem pa, kaj me je čakalo na moji poti do službe pred dvema dnevoma. Geslo: Čofotanje.Najprej sem bila zaradi službenih dolžnosti pregnana z zabavnega piknika. Ok, človek se sprijazni, služba je služba. Se doma uredim, začne pihati, razmetavati razne table po cestah, loputati z okni in vrati. Malo počakam.

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-55946280465393782642010-07-05T23:29:00.003+01:002010-07-05T23:36:30.828+01:00

Imam novo najljubšo besedo. Re. No, lahko je tudi del besede.Zdi se mi tako žlahtna, prestižna in obetajoča. To je v bistvu nadbeseda.Rekreacija. Reorganizacija. Refundacija. Reanimacija. Ok, hecam se.Ampak Re je super. Bi ga kar posvojila. In sem fouš sestrici, ki ga ima v mailu.Uf, preblisk. Mojemu delodajalcu, zdaj, ko ima nov naziv, bi se tudi lepo podal en Re...:)

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-28845556341628234712010-07-02T11:56:00.000+01:002010-07-02T11:57:13.044+01:00

Živim v najlepšem malem mestecu daleč naokoli. Vsako jutri se od tam odpravim v čisto drugačno in zato nič manj vabljivo prestolnico. Za izhodišče mi včasih služi – naša železniška postaja.Naj povem, da je naša železniška postaja nekaj zelo grdega. Stavba mislim. Vse nekaj podrto, uničeno, staro, umazano, a umetniško okrašeno z grafiti. Ok, to je pač stopnišče, po katerem moram iti. Poznam še

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-65408526239133032952010-07-02T11:54:00.000+01:002010-07-02T11:55:19.985+01:00

Ljudje se na pomembni razpotjih z različnimi metodami odločamo, katera pot je prava oziroma po kateri želimo iti.Vizualizacija. To verjetno počnemo vsi. Ko si predstavljamo, kako bi bilo, če bi zavili levo. Ali pa desno.Občutki so pomembni. Ki te spremljajo ob tem, ko virtualno preizkušaš izbire. Ti povedo ogromno. Jaz ponavadi doživljam vznemirjenje. In se odločim na podlagi tega, ali je takšno,

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-39240502440108095822010-07-01T08:13:00.003+01:002010-07-01T08:19:16.053+01:00

Tako se sicer reče eni noro dobri trgovinici, ki jo ima moja prijateljica. Evo, kratek oglas tukaj, ker drugje ne oglašuje. Stvari so pa preverjeno neverjetne: www.otroskisvet.si.Jaz pa sem razmišljala o svetu, ki za otroka obstaja. Sumim, da je precej večji, kot mislimo odrasli.Ok, punci poznata fuzbal, pa si nisem mislila, da ga. Kaj pa to? Mi živimo v našem malem mestecu. Niti mestnega

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-57232369946237986372010-06-29T22:10:00.002+01:002010-06-29T22:17:59.282+01:00

Prideta punčki zvečer domov. Ta velika pogleda v naš ogromen TV zaslon... in vidi nekaj, kar ji ni bilo všeč. Odbor za delo - družinski zakonik, sem si mislila sama pri sebi."A je risanka že bila," pravi (le)potička."Ja," priznam."Ammmmm... potem pa prestavi na fuzbal!"Jaz, zadeta od nekih močnih tablet in od presenečenja, prestavim."A bo uredu," vprašam."Ja," reče (le)potička in ne odmakne

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-77890724398305055272010-06-29T16:55:00.005+01:002010-06-29T17:13:15.745+01:00

Po svetu hodim vedro in z odprtimi očmi. Vedno sem na preži. Da česa ne zamudim. Ker je vse, čisto vse, pomembno. Tisto, kar gre čez, skozi ali mimo mene. Vse.Ravno zato vidim vse. Od blizu ali nekje nevidno, od daleč. V živo, na fotografijah, v svetu plesočih slik. Slišim, med zapetim, izgovorjenim in tudi med molkom. Znam razbrati iz jakosti glasu, iz njegove barve, višine, iz tempa povedanega.

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-14315829618236078692010-06-29T07:52:00.002+01:002010-06-29T07:59:46.121+01:00

Vse je v glavi.Odnos do sebe, do svojega telesa, do drugih. Odnos do vsega, kar je na svetu.Vse se začne, nadaljuje in konča v glavi. Pa tako majhna je v primerjavi z vsem naštetim.

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-85153711146620576302010-06-27T22:30:00.002+01:002010-06-27T22:34:51.394+01:00

Zadnjič smo se malo pogovarjali o načrtih za poletje. Punčki še nista spali drugje brez naju. Dojenčico še dojim, (le)potička pri slabih štirih letih še ni izrazila te želje. Na silo je ne mislim oddajati v varstvo (najbolj neumen izgovor se mi zdi tisti, ko mamice, kadar so same, ta velike dajejo babicam, da bodo imele čez noč vse možnosti biti z mlajšim.... ne rezumem, res ne). No, pri spanju

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com4tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-70070204438669673752010-06-27T22:15:00.005+01:002010-06-27T22:28:54.541+01:00

Zadnjič sem se veliko naučila. V učilnici. In v domu za starejše. Učilnico bo jeseni napolnilo 14 otrok prvega in drugega razreda.V Preski pri Medvodah so pokazali, kam bodo hodili otroci prve montessori šole pri nas. Jasno in glasno, da ne bo pomote: Ko gre za vzgojo in izobraževanje, jaz zagovarjam mainstreem ter predvsem klasiko oziroma javne ustanove.Vseeno sem bila nad videnim navdušena.

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-6893131901491984472010-06-25T12:16:00.000+01:002010-06-25T12:17:44.307+01:00

Na morju. Isti dan kot spodaj. Punce spakiramo stvari in se odpravimo proti eni minuti oddaljeni plaži. Ob cesti, glavni, ki pelje čez otoček, čakamo, da gredo mimo vsi avtomobili. Na desni prosto. Na levi pa se je voznik začel sumljivo obirati. Potem pa sredi glavne ceste, kjer tudi nenorci prigonijo mimo tam med 80 in 100 na uro, gospod ustavi. In pokaže, naj gremo čez.Aaaaaam. Ok, hvala. Ampak

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com4tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-64300530233204547092010-06-23T14:48:00.002+01:002010-06-23T14:57:01.144+01:00

Zadnjič sem v svoji najljubši reviji odkrila zanimiv pogovor o motivaciji in doseganju ciljev. Gospa Claudia Ludwig je povedala precej uporabnega. O tem, kaj lahko dosežemo, kako, pa o vzgoji, spodbudah in podobno.Meni najljubši pa je ta del. Novinarka vpraša, ali s tem, ko si toliko stvari nalagamo, ko si toliko ciljev postavljamo ter hkrati izpolnjujemo še pričakovanja drugih, ni v resnici le

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-50743598748035778212010-06-23T06:20:00.001+01:002010-06-23T06:23:20.881+01:00

Na morju. Se odločimo, da bomo zajtrkovali na plaži. Se odpeljemo, ustavimo v super truper pekarnici, kjer jim najboljših stvari itak zmanjka ne vem kdaj. Zelo zgodaj. In gremo do sončne obale. Se sprehodimo, si izberemo postorček, pojemo dobrote. Gledamo valove, jadrnice in galeba. Se spet sprehodimo do stopnic, ki so nas na koncu poti vodile do avta. Na vrhu stoji nek hecen starejši gospod. In

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-67134173075065339062010-06-22T14:16:00.002+01:002010-06-22T14:22:20.352+01:00

Spet smo pri hiški. Tisti, ki stoji. Vem, zakaj mi je tako všeč. Ker so v njej uresničene vse želje iz mojega sanjskega domovanja, ki jih prej niti ubesediti nisem znala. Nekdo pa jih je prepoznal, brez da bi sploh vedel zanje, jih prevedel v okna, streho, travico, vrata,... Zato mi je hiška tako všeč. Ampak glavo vseeno uporabljam, zato ne bi poskušala z njo skozi zid. Saj veste, kaj mislim.Vem,

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com4tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-8414480793343912732010-06-22T14:13:00.002+01:002010-06-22T14:16:22.160+01:00

Punce na naši plažici. Se igramo in čakamo nevihto.Se mimo pripelje velika siva ladja. Rečem jaz: "Poglejta, to je pa vojaška ladja.""A so na njej roparji," me vpraša (le)potička.:) "Ne, vojaki. Verjetno," ji odgovorim.Nekaj časa kasneje. Pravim jaz: "Povejta, punci, očiju, kaj smo videle na plaži."Pa začneta nekaj v zvezi z vodo, valovi, rakci, ribicami in tem plaža sranjem."Pa vojaško ladjo,"

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-85855010493872166562010-06-21T21:59:00.001+01:002010-06-21T22:01:49.859+01:00

"Veš mami, dojenčico imam rada," mi je prišla povedat (le)potička."Fino.""Pa očija imam rada.""Super.""Pa tebe tudi!""Oooo, sem vesela."Trenutek za resen razmislek. In potem:"Veš mami, to, ka mam vas rada, je ljubezen!"Vem, miška moja, vem!

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-8463886894780071202010-06-21T21:21:00.003+01:002010-06-21T21:25:01.946+01:00

Ko še nisem bila mama oziroma materinsko naravnana, kar ni tako dolgo nazaj, sem bila do staršev, ki sem jih srečala in opazovala, zelo stroga. Če bi takrat uvedla izpit iz starševstva, bi verjetno vsi od opazovancev dobili nezadostno oceno ali pa bi ga izdelali pogojno.Najbolj čudno se mi je zdelo, kaj vse starši otrokom dovolijo. Mislim, pravila so pa le pravila. In pika. Na primer na morju.

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-59088003122981944842010-06-21T21:18:00.001+01:002010-06-21T21:20:18.994+01:00

Saj veste, hiška. Ogledalo si jo je vse moje širše, bližnje in priženjeno sorodstvo. Eni v mojem spremstvu, drugi so se na to avanturo (presenetljivo hitro) podali kar sami. No, tisti, ki sem jih vodila jaz, so imeli to srečo, da so si lahko ogledali še notranjost.Kot sem že rekla, do dogovora med nama in lastnikom ni prišlo. Sem pa malo razmišljala...Imam prijateljico. Včasih je bila virtualna,

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-70368942174221752302010-06-21T21:15:00.001+01:002010-06-21T21:17:33.210+01:00

Naš junijski morski dopust je bil delaven. Dokončati je bilo treba prenovljeno stanovanje. Očitno pa so se dela lotili tudi bližnji in daljni sosedje.Pod hiško so ves čas žagali suhe veje ogromnih borovcev. No, pa tudi borovce. V glavnem, zvok motorke od dopoldneva do mraka. Annoying? Lahko tudi. Ampak vonj po svežih borovcih, kot v savni, vso pot do plaže in nazaj, zjutraj, čez dan, zvečer... je

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-37618449111075513552010-06-21T21:14:00.000+01:002010-06-21T21:15:33.359+01:00

No, ko smo ga toliko časa napovedovali, je končno prišel. Moj rojstni dan.Prav fino smo ga odpraznovali. In prišel je čas, ko so mi voščili tudi moji trije sončki.Pride k meni (le)potička. Saj veste, tista, ki se je zadnje dni vrtela okoli moje starosti. Pri skoraj štirih letih ji številke, abstraktne kot so, kdaj pa kdaj povzročajo preglavice.In tudi tokrat je bilo tako. Pride k meni, mi ponudi

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-76377887463549518402010-06-21T20:28:00.001+01:002010-06-21T20:31:31.055+01:00

Juhuhu, po kratkem premoru sem spet tu. Tako produktivnega dopusta še nismo imeli. Možek je na morju poskrbel za toliko novosti, da jih je komaj stlačil na urnik. Tako da je zdaj noro lepo. Vsa čast za pogum, načrt, denarni in izvedbeni, ideje, sodelavce, vztrajnost, živce, reskiran čas, denar in še kaj. Res. Samo toliko, da se ne bi slučajno kdo drug začel hvaliti na njegov račun.Jaz sem pa

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-74668389230442817572010-06-21T20:27:00.000+01:002010-06-21T20:28:43.084+01:00

Tako je. Še vedno je junij. Še vedno je čas za nakupe pleničk in robčkov Pampers z oznako 1 pakiranje = 1 cepivo. Saj veste, za vsak tak nakup Pampers Unicefu da denar nza eno cepivo proti tetanusu, ki v tretjem svetu dobesedno kosi mamice in njihove dojenčke.Ko bo junija konec, bo tudi tokratne akcije konec.Zakaj to pišem? Ker prostovoljno sodelujem v dobrodelni akciji.In ker sem ugotovila, da

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-30861779026799208772010-06-21T20:25:00.000+01:002010-06-21T20:27:03.436+01:00

Nekje ne daleč proč od mene (vse je relativno) je zrasla hišca. No, več jih je zraslo, mislim da jih je po načrtu kar 21. In ena izmed njih, pravzaprav dve, ki sta še prosti, zadnje tedne mene dopingirata z nosečniškimi hormoni.Ženske, ki ste si kdaj neskončno, ampak res neskončno želele mulca (mislim tisto res globoko željo, ki ni zrasla na podlagi razmišljanja, kako čim ceneje in hitreje do

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-90634901657466125442010-06-21T20:23:00.001+01:002010-06-21T20:25:49.382+01:00

Moja draga prijateljica, profesorica kemije, ljubkovalno ji pravim mici, si je izmislila Malega znanstvenika. To je en noro dober portal za mulce in vse, ki imajo z mulci opravek. Z njim lahko spoznavajo najosnovnejše naravne pojave z enostavnimi razlagami, lahko pa se lotijo tudi čisto pravih poskusov.Skratka, Mali znanstvenik in njegova mama Taja sta v našem koncu totalno in. Taja hodi naokoli

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-45125132603408168932010-06-21T20:20:00.001+01:002010-06-21T20:22:28.395+01:00

(Le)potička pred dnevom D ponovno preveri: "Mami, koliko boš že ti stara, ko boš imela rojstni dan?""Dvaintrideset."Ne, ni bilo nobenega vau. Očitno se je punčka z astronomsko številko sprijaznila."No, toliko pesmic ti bom jaz zapela.":)

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-4191738213188255882010-06-11T12:38:00.002+01:002010-06-11T12:40:57.642+01:00

... si želim. Za rojstni dan. In to brez heca:Mentos čigumije v plastični škatli za v avto.Dva paketa lešnikovega kapučina Sparove blagovne znamke.Zapestnice. Pisane. Za na kavbojke in majice.Zapestnica za okoli gležnja. Zagležnjica ali kaj.Limonovec v teglcu.

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-43079719565906370802010-06-11T11:44:00.000+01:002010-06-11T11:45:39.325+01:00

No, da vidimo. Kaj je za vas sreča? Tako v nekaj stavkih?Zame je sreča to, da sem z mojimi sončki. Da odmislim tisto, kar ni pomembno. In da me ne skrbi tisto, kar je pomembno. In da se moji možgani bodisi pasejo po zelenicah bodisi jahajo modre valove. In s tem pridejo do briljantnih idej.Mnogo tega doživljam. Redno. A ne vedno pogosto. Tudi teh nekaj dni je tako. Jaz in punci v izposojenem raju

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-68957285227329069112010-06-11T11:40:00.001+01:002010-06-11T11:42:56.593+01:00

(Le)potička med sprehodom v izposojenem raju: "Ane mami, jaz bom pa štiri leta stara.""Ja.""Ane, dojenčica bo pa jeseni stara dve.""Ja."…"Mami, ane, ti imaš pa prva rojstni dan.""Aha!""Koliko boš pa ti stara?""Dvaintrideset.""Vau!"Dolga tišina za poglobljen razmislek.:)

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-24691959641867053012010-06-08T12:49:00.003+01:002010-06-08T13:18:43.406+01:00

Zdravja, sreče in uspeha. Ampak nič od tega ne morete zbasati v darilno vrečko in mi jo potisniti v roke v petek, ko bo menda torta, kajne?Jap, lahko pa s svojim odnosom do mene naredite veliko, da se bodo želje izpolnjevale. Ker, ko smo že pri tem, sem vedno jaz tista, ki se nekaj trudim, pa korakam naprej, drugi me pa debelo gledate in ostajate zadaj, pa ravnam brazde. Pa bi bilo fino, če bi se

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com7tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-52739283112461997282010-06-07T20:05:00.002+01:002010-06-07T20:34:20.528+01:00

Zadnjič smo bili v enem prostoru novinarji, uredniki, psihiatri, raziskovalci, zdravniki, predsedniki društev in verjetno še kdo. Pogovarjali smo se o samomorih in ob gigantskih francoskih rogličkih in okusni kavi smo bili zelo konstruktivni.Ha ha ha. Ne, to še ni to.Na koncu seveda ženske okupiramo wc. Pred mano stoji en gospodična, wc pa prazen. Jaz vljudno vprašam, ali morda namerava noter,

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com4tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-68078172768977385112010-06-07T12:31:00.002+01:002010-06-07T12:39:24.232+01:00

Takle čas ponavadi za potrebe ožje žlahte objavim velecenjeno in velesporno listo rojstnodnevnih želja. Ampak danes je ne bom.To ne pomeni, da je seznam v glavi prazen. Kje pa, par super stvari je na njem. In tudi par ne tako super. No, meni že, komu drugemu pa ne.Imam v planu, tole w(h)ishlisto. Najprej me čaka čiščenje v vseh pomenih besede (očiščevanje, čiščenje, in, kar je najbolj pomembno,

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-25355045344119728652010-06-06T22:00:00.002+01:002010-06-06T22:05:41.126+01:00

Malo sem spremenila desno stran bloga. Ste opazili? Malo sem jo natlačila z elementi, ki se mi zdijo nujni za spremljanje mojega cvetočega življenja.Zdaj je pa na desni v bistvu več čtiva kot na levi...

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-10877105382513848612010-06-04T21:15:00.004+01:002010-06-04T21:39:49.005+01:00

Ime ji je Marina. Živi na drugem koncu sveta. Mislim, da je ne poznate. Tudi jaz je ne, sem pa že slišala zanjo.Marina je v povprečju vesel človek. Mnogi tega sicer ne opazijo, a ona pravi, da je to njihov problem. Danes pa je precej slabe volje. Njeni načrti so (tako kot moji) padli v vodo. In ker je toliko stvari na najbolj kratkoročni to-do listi. In tako zelo zaspana je spet.Zaspanost je

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-54532113491635979442010-06-01T12:57:00.003+01:002010-06-01T12:59:24.506+01:00

Tale je iz Mojega malčka:)

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com3tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-39093487305797464152010-06-01T08:04:00.003+01:002010-06-01T08:10:22.280+01:00

Vreme je pa zadnje čase res moteče. Tako zelo, da ga bom ta teden prenesla v en zabaven članek v službi. Saj veste, nekako se moram znesti nad njim. Doma pre punčkama tega ne maram početi, da ju ne bi spravljala v slabo voljo.Dojenčica sicer nima nič proti takemu ali drugačnemu vremenu. Njej je trenutno najbolj pomembno to, da zna povedati, da pada d'zzzzz:)Malo drugače je pa pri (le)potički.

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-46744084508846539942010-06-01T07:59:00.002+01:002010-06-01T08:02:58.720+01:00

No, tako. Sem preverila, kako je zdaj s Pampersovo akcijo 1 pakiranje = 1 cepivo: TRAJA ŠE VES JUNIJ!Tako da bomo lepo pridno kupovali robčke in pleničke Pampers, za vsak paket pa bo UNICEF dobil denar za eno cepivo proti tetanusu. Tetanus je bolezen, ki se je mi ne bojimo, je pa zelo zelo razširjena na robu svetač. Zaradi nje umirajo nosečnice, dojenčki,...Torej še ves junij se gremo skupaj

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-28549110524542923072010-05-31T19:48:00.002+01:002010-05-31T19:53:23.603+01:00

Zgodilo se je pred nekaj trenutki v otroški sobici.Dojenčica je mrknila, (le)potička pa se je na svoji novi fensi šmensi posteljici z ovčkami stisnila v kot in me povabila pod odejo.Ponavadi jaz rečem: "A ti veš, zakaj ste otročki tako lepi? Zato, da vas starši ves čas lupčkamo!" In jo zasuvam s poljubčki, da se reži kot nora.Danes pa pravi (le)potička: "A veš, mami, jaz bi pa tebe cel dan

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-21869532153486627902010-05-31T19:40:00.002+01:002010-05-31T19:46:17.107+01:00

Juhuhu!Se spomnite, ko sem vas malo opominjala na dobrodelnost? Na tisto brez naprezanja?Z vsakim nakupom pakiranja plenic in robčkov Pampers s posebno nalepko »1 pakiranje = 1 cepivo, ki reši življenje« je dobil UNICEF denar za cepivo. To cepivo otrokom in materam daleč daleč od nas rešuje življenja. Le trije odmerki cepiva proti tetanusu so potrebni za popolno zaščito matere za pet let in

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-81533235863822689402010-05-25T14:50:00.000+01:002010-05-25T14:51:34.399+01:00

Te dni se pri nas doma (in še kje drugje) vrti okoli brlogov. Domovanj. Domekov. Saj se razumemo, kajne?Ob koncu tedna smo preurejali našega. Ga nafilali z novim pohištvom, malo uredili in take zadeve. Punčki sta nad novo podobo sobice navdušeni. Posteljici in njuna postavitev – zadetek v polno!Potem pa sem se peljala nekje, kjer se redko vozim. In sem se zapičila v nekaj, kar bi lahko bil naš

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-4701062373328438812010-05-25T14:48:00.000+01:002010-05-25T14:50:21.890+01:00

Včeraj mi je sodelavka povedala, da je bila v našem malem mestecu. V neki ljubki hiški oziroma na njenem vrtu. Na prijetni in mirni ulici. Pri prijateljici na pikniku."A veš, kako je bilo fino. Tam smo sedeli, mir je bil, nobenega prometa, otroci so letali naokoli."Jap, idila našega malega mesteca."Zakaj pa vidva (jaz in moj ne več vd mož, moja opomba) ne napraskata skupaj malo denarja in kupita

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-39637129295114515112010-05-24T20:39:00.002+01:002010-05-24T21:11:49.343+01:00

Moti me:grdo vreme,ne-spomladanska obleka in obutev,ljudje, nad katerimi lebdijo črni oblaki,šefi, ki mi ne pustijo delat samo za Objektiv,nategovanje, kot da sem elastika,dež,hinavščina ljudi, ki zatrjujejo, da je ne prenesejo,sluziji (=sluzasti ljudje),mravlje,stagnacija,odvečni kilogrami,nadure, še posebej, ker se nikamor ne štejejo,pravila, ki jih postavljam, drugi jih pa podirajo,risanke in

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com4tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-78286325284097789612010-05-16T11:55:00.004+01:002010-05-16T12:04:52.877+01:00

Morda ste med tistimi, ki jih še nise prebrali. Ali pa ne prejemate mojih objav iz enega od obeh profilov na Facebooku. Ali pa sodite čisto v kakšno tretjo skupino. Ni važno. Jaz vam želim posredovati zelo prijetne informacije o moji knjigici Bleščice.V spletni trgovini soncek.si so tako lepo nanizali glavne lastnosti knjige, da sem prav vesela. Takole so zapisali:Že po nekaj vrsticah knjige je

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com3tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-1020709691209686512010-05-16T11:50:00.002+01:002010-05-16T11:54:50.483+01:00

Včeraj je možek brskal po spletu. Potem je skorajda zgrožen rekel: "Nič ne pišeš!"Ja, vem, nič ne pišem. Ko pišem, pišem zadnje čase izključno za službo. Tudi zvečer, tudi ponoči, tudi na vlaku v eno ali drugo smer."To res ni dobro!"Tako se je namreč glasil naslednji možev stavek. Huh, če izmed vseh bolj ali manj strastnih bralcev to pride iz moževih ust (ker pač prostovoljno prebere le vikend

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-28732000441684889182010-05-03T10:48:00.004+01:002010-05-03T11:10:31.217+01:00

Kraj dogodka: Travnik pred idilično vilo v Toskani.Glavna igralka: (Le)potička.Izzvani: Jaz, marjetica. Marjetica z malo. Torej rožica.Ostali prisotni: Možek, dojenčica.Ostali prisebni: Nihče. Le jaz in (le)potička. Možek in dojenčica sta svoje možgančke pasla vsak na svojem travniku. Ali pa na skupnem, se ne spomnim več.Opis dogodka: (Le)potička nabira marjetice. Spravlja jih v lonček. Ta se

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com5tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-2638789897281192062010-04-23T21:29:00.001+01:002010-04-23T21:31:03.538+01:00

Otroci v Sloveniji za tetanusom zaradi cepljenja ne zbolevajo več. Mag. Marko Pokorn, dr. med., z Infekcijske klinike pravi, da so zadnjega obolelega otroka s tetanusom zdravili pred tridesetimi leti. Pri nas pogosteje zbolevajo starejši, dodaja.Je pa tetanus zelo razširjen v manj razvitih državah. Danes zaradi te bolezni po podatkih Unicefa umre 140.000 novorojenčkov na leto in približno 30.000

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-11645976392167710472010-04-22T21:24:00.002+01:002010-04-22T21:29:56.414+01:00

Jap, še dvakrat gremo spat. Še enkrat v službo. Potem pa na dolgo pot. Tisto, ki si jo želim že kakih 15 let.Zagotovo bo zabavno. Že po navsetu, ki mi ga je stric Google herojsko prevedel. Takole gre.Florence je ena od velikih biserov Evrope. Lepota mesta, je legendarni in oker barve kamna stavbe in mostovi so poetično. Toliko umetnost in znanost na enem mestu, to je boggling. Med potovanjem v

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-77311750848341265172010-04-20T22:18:00.002+01:002010-04-20T22:30:58.503+01:00

Sem že pisala o tem, da pri nas doma nekoga častimo? Visoko, visoko je ta nadčlovek v očeh naše (le)potičke. A njegova visokost je v resnici vidna šele od blizu.Ni skrivnost. Človeku, ki ga častimo, je ime Miha Krušič. Je znani slovenski plesalec in v naši plesni šoli trenira malo večje plesne navdušence od naše (le)potičke. On je pravzaprav razlog, zakaj vedno iz plesne šole pridemo punce

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-87227929775993928162010-04-19T19:51:00.002+01:002010-04-19T20:26:15.419+01:00

Danes je pa na privat področju bleščeč dan.Že zjutraj me je Metka ganila s svojimi besedami. Prebrala je Bleščice in čeprav je točno vedela, kaj lahko pričakuje, so ji bile všeč. Meni pa je všeč, ko komu za nekaj minut polepšam dan. V bistvu bi to kar počela... profesionalno:)Potem pa sem imela dopoldne službeni telefonski pogovor. Z gospodom, ki me je doslej jasno odpikal. Vedno. Danes sem ga pa

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-91264094124020711682010-04-18T22:00:00.002+01:002010-04-18T22:12:18.038+01:00

Petro in Saro poznam že dolgo. Virtualno - v sliki in besedi. Morda zaradi kombinacije imen, morda zato, ker sta prisrčni.Sara je ljubka štiriletna deklica. In z mamico Petro potrebujeta pomoč. Jaz bom naredila vse,l kar je v moji moči, plus še malo, da ju bosta v največji možni meri dobili.Sara se je rodila slabo pol leta pred našo (le)potičko, s prirojeno okužbo citomegalovirusa. Posledica tega

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-8211646933960628432010-04-18T07:58:00.002+01:002010-04-18T08:01:12.050+01:00

Moram najti nekaj podrobnejših letnih horoskopov. Se spomnim, da je kolegica novinarka pred novim letom delala neko paniko, da bo zanjo grozno leto glede na horoskop. No, v trenutku sem ugotovila, da ima rojstni dan dva dni za mano.Pa sem prebrala istega. In se mi je zdel super. In sem pobrskala med ostalimi. In so bili začuda precej podobni. Izvrstni.Res jih moram najti. Zaradi časovnice...

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com2tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-91698151221451265902010-04-13T20:59:00.003+01:002010-04-13T21:24:58.183+01:00

Res! Slišala sem ga danes. Ne samo jaz, še nekaj prič imam. Komaj čakam, da ga preberete:)Danes dopoldne sem bila na novinarski konferenci o projektu 1 pakiranje = 1 cepivo (Pampers in Unicef). Saj veste, projekt, v katerem sodelujemo tudi mamice blogerke, da bi novica o možnosti reševanja življenj s pravo izbiro segla čim dlje.Sem navdušena, ker sem spoznala ljudi, s katerimi smo doslej

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-33196468305857314732010-04-11T13:39:00.002+01:002010-04-11T13:44:39.580+01:00

Sem iskala, kaj bo dobrega v tem, da danes dežuram. Evo, zdaj gledam v eno super stvar. V novo klimo. Zdaj me sicer ne gane, čeprav je videti lepša od prejšnje. Je bom pa verjetno kmalu vesela:)

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-1964884676462061192010-04-10T13:00:00.001+01:002010-04-10T13:03:12.709+01:00

Povejte mi, koliko altruizma je v vas? Jaz priznam, da ga v meni ni prav veliko. Nekako me je življenje pripeljalo do spoznanja, da si bom najbolje pomagala sama. In živim v iluziji, da v skladu s tem prepričanjem živijo tudi drugi. No, pa ne. Še dobro, da ne, sicer bi na svetu trpelo precej več ljudi.Torej priznavam, da je pomoč v kakršnikoli obliki dobrodošla tistim, ki jo potrebujejo. Bili pa

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-64031644347993531202010-04-10T12:56:00.002+01:002010-04-10T12:59:28.338+01:00

Odločila sem se, da na blog uvedem novo kategorijo. Imenuje se Otrokom z roba sveta. Vanjo bom shranjevala vse objave, ki jih bom napisala v sklopu sodelovanja v projektu Unicefa in Pampersa 1 pakiranje = 1 cepivo.Vesela bom, če boste objave prebrali. Nikoli ne veste, kdaj vam bo kakšna informacija prišla prav. Če pa boste z njo morda rešili kakšno življenje, pa še toliko bolje.Samo toliko, da ne

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-75412114660757945752010-04-10T12:34:00.002+01:002010-04-10T12:45:09.226+01:00

Si vesela, da sem se po dolgem času vrnila? Jaz še ne vem, trenutno sem precej zmedena. Ne razumem, kako me lahko po vsem, kar se je spremenilo, še vedno ali pa ponovno tako privlačiš.Zadnjič si bila spet tako lepa. Obsijana z nizkim večernim soncem. Ravno prav topla. Ko sem zvečer stopala po tvojem čvrstem betonu, si bila ti že vsa razpuščena. Ljudje so prihajali iz hiš, se sproščeno smejali, se

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-42170568323686668932010-04-10T05:43:00.003+01:002010-04-10T05:48:54.801+01:00

Hitro, hitro, da mi svež spomin ne zbledi niti za odtenek!Včeraj smo spet nekaj počeli prvič. Čeprav sem iz službe prišla pozno, smo se hitro oblekli v športna oblačila, naložili na in v avto tri kolesa in šli k bližnjemu (trenutno praznemu) bajerju.In smo se razpakirali in smo sedli vsak na svoj sedež. Jaz na svoje kolo, dojenčica k očku v stolček, prvič. (Le)potička na svoj fensi šmensi

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-24273226322714141582010-04-09T10:13:00.004+01:002010-04-10T12:55:51.286+01:00

Podatek, da zaradi tetanusa vsake tri sekunde na svetu umre en otrok, me je šokiral. Težav, ki jih povzroča ta bolezen, si niti predstavljati ne znam. Tako oddaljene težave, tako oddaljeni ljudje.A ko umiajo otroci... Taki knedlčki, miške male, lumpi, kot sta moji (le)potička in dojenčica... in to v trpljenju... vsake tri sekunde eden... to spremeni vse. Če se vam še vedno zdi nepredstavljivo, se

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-8946371463794442010-04-09T10:09:00.001+01:002010-04-09T10:13:02.043+01:00

Meni tako dragi pesnik in pisatelj, s katerim, opa, virtualno prijateljujeva, je napisal eno takoooo lepo pesmico z naslovom Sončna hiša... kaj vse je ostalo za namakje vse sva pustila sledikaj v sanjah mordà bo živelokaj v srcu počasi blediljubezen kot ptica pozimina novo spet čaka pomladjaz hodim še zmeraj brez ciljasaj malo imam te še radvidim te včasih na trguki zjutraj je prazen in tihzazdi

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-5836125033492739949.post-43214135820235761332010-04-07T08:28:00.003+01:002010-04-10T12:55:51.286+01:00

Vsi imamo težave. Trudimo se, da bi zaslužili dovolj za dostojno življenje. Medsebojne odnose želimo vzdrževati na kar se da funkcionalni ravni. Zdravje pa pogosto zanemarjamo, kajne? Da malo potrkam na našo/vašo vest ob današnjem svetovnem dnevu zdravja.Kljub vsemu smo lahko srečni. Živimo v razvitem svetu, kjer so mnoge bolezni, ki bi nam lahko bile nevarne, izginile. Jaz se zato težko vživim v

Petrahttp://www.blogger.com/profile/17826337969681937753noreply@blogger.com0